Zavod Trismegistus tako aktivno promovira odprtokodne, še posebej odprtokodne spletne tehnologije, na temo izvaja izobraževanja in delavnice ter za NVO in ostale upravičence neprofitno izdeluje spletne strani, spletne trgovine in druge tehnološke rešitve.
Osredotočeni smo predvsem na aktivno preusmerjanje posameznikov, organizacij in podjetij od uporabe rigidnih, zaprtih, navadno korporativnih tehnologij, v uporabo odprtokodnih tehnologij, predvsem iz razloga, ker so slednje sredstvo za doseganje ekonomske suverenosti ter še posebej v Sloveniji pomenijo neizkoriščen razvojni in ekonomski potencial, ki mu doslej s stališča aktivne promocije in ekonomske ter tehnološke upravičenosti ni bilo posvečene dovolj pozornosti.
Namen našega delovanja pa ni le splošna promocija odprtokodnih tehnologij, torej širjenje zavesti o boljših alternativah s stališča potrošnika programske opreme, temveč tudi pomagati obstoječe uporabnike odprtokodnih tehnologij spremeniti v aktivne člane odprtokodne skupnosti, kjer se posameznik ali organizacija iz preprostega uporabnika transformira v aktivnega kontributorja globalni skupnosti ter posledično razvija ne le lasten potencial, temveč si s pomočjo tehnološke osvoboditve postavi temelje za nemoten razvoj, ki ni odvisen od odločitev rigidnih lastnikov tehnoloških korporacij.
Odprtokodne tehnologije se zaradi same narave prostovoljnih prispevkov odprtokodnim projektom tudi bistveno hitreje prilagajajo novim tehnološkim smernicam oziroma slednje ustvarjajo, implementacija novih in boljših tehnoloških rešitev pa je samoumevna in ni podvržena odločitvam, ki temeljijo na predpostavki ekonomskih dobrobiti, torej predpostavki ustvarjanja dobička, temveč na podlagi tehnoloških koristi in prednosti. Mirno torej lahko trdimo, da so odprtokodni sistemi in rešitve mnogokrat tehnološko superiorni, na kar očitno kaže tudi nenehna rast odprtokodne skupnosti, ki že desetletja več kot uspešno lovi korak s svetovnimi korporacijami ter jih v mnogih pogledih tudi prekaša.
Pravzaprav tudi vodilna svetovna podjetja vedno bolj prepoznavajo pomen odprtokodnega programja in v vedno večjem številu svoje projekte plasirajo kot odprtokodne. Brezplačnost programske opreme namreč še zdaleč ne pomeni, da se slednje ne da efektivno monetarizirati.
Kaj je odprtokodna programska oprema?
Odprtokodna programska oprema oz. Open-source software (OSS) je programska oprema, katere izvorna koda je na razpolago vsem in navadno licencirana z licenco s katero lastnik avtorskih pravic nudi pravico do analize, spremembe in distribucije programske opreme komurkoli, za kakršenkoli namen.
Odprtokodna programska oprema je pogosto razvita javno, na kolaborativen način, glede na specifiko in tip programske opreme pa so na voljo etablirane specifične in splošne skupnosti, projekti in orodja, kjer prednjači GitHub.
Zakaj uporabljati odprtokodno programsko opremo?
Predvsem iz razloga, ker je velika verjetnost, da v primeru, da je ne uporabljate, po nepotrebnem plačujete za slabši programski produkt. Tako npr so najrazličnejše Linux distribucije že davno presegle konotacije manjkajočih gonilnikov in pustih terminalov in danes nudijo uporabniško izkušnjo, ki tako po enostavnosti instalacije kot enostavnosti uporabe presega komercialne korporacijske različice, najdemo pa jih v najrazličnejših verzijah in oblikah.
Iz navedenega je torej očitno, da kakovost in cena zagotovo nista poglavitna razloga, ki bi preprečevala širšo migracijo potrošnikov programske opreme na odprtokodne rešitve, temveč gre razlog iskati predvsem v neupravičenem strahu pred krivuljo učenja novega npr. operacijskega sistema, kjer pa se uporabniki zaprtih tipov programja navadno ne zavedajo, da je krivulja praktično enaka, kot pri npr. učenju nove verzije njihovega obstoječega sistema.
Zakaj uporabljati odprtokodne spletne tehnologije za vaše spletne rešitve?
Z uporabniškega stališča uporaba odprtokodnih spletnih tehnologij bodisi na manjših ali večjih projektih dandanes pomeni praktično nujno prakso, ne le zaradi hitre dosegljivosti produktov, pripadajoče dokumentacije in vedno dosegljivih prijaznih spletnih skupnosti, temveč predvsem s stališča kontinuiranega razvoja ter varnostnih in drugih posodobitev. Le redkokatero podjetje oz. korporacija lahko konkurira angažiranim skupnostim tisočerih prostovoljnih razvijalcev programske opreme, ki svoje moči ljubiteljsko združijo v kreacijo določenega programskega produkta.
Hitrost inkorporacije novih rešitev je prav tako bistvenega pomena. Tako so naprimer odprtokodne rešitve kot so Joomla in Drupal nemudoma inkorporirale Twitterjevo Bootstrap tehnologijo, ki omogoča odziven prikaz spletnih aplikacij, medtem ko večina podjetij, ki nudijo lastne, zaprtokodne programske rešitve enostavno ne zmore slediti novim tehnologijam in biti v koraku s časom.
Kot enostaven primer si lahko ogledate celo paleto slovenskih spletnih podjetij, ki ponujajo "sodobne spletne strani" zgrajene na lastnih programskih rešitvah, vendar še dve leti po tem, ko je odzivno oblikovanje spletnih strani v globalnem merilu postalo mandatorno, nove spletne strani za svoje naročnike še vedno izvajajo na klasičen način in popolnoma ignorirajo tehnološko revolucijo na področju pametnih telefonov in prenosnih tablic.
